Sistemske postavitve

Zakaj je smiselno spoznati to metodo na kateri od delavnic?

Metoda Sistemske postavitve deluje na fenomenološkem principu, ki ga trenutno ni možno enostavno logično-razumsko razložiti, a vendar deluje in daje rezultate. Metodologija Organizacijskih sistemskih postavitev se praktično uporablja že preko 20 let. Logične razlage, kako deluje in so s področja kvantne fizike ter s področja energetskih polj raznih sistemov, so šele v nastajanju. Kljub temu, da celotne metodologije še ni možno popolnoma logično razložiti, se metode poslužujejo velika in znana svetovna podjetja in mnoge javne inštitucije ter vlade (npr. podjetje Siemens, javni pravosodni sistem v Braziliji, nizozemska vlada…). Čeprav smo ljudje zaradi nerazložljivega delovanja metode kdaj tudi zbegani, ker ne razumemo, kako in zaradi česa se zgodi v simulaciji razplet, na koncu šteje le to, da je stranki, ki ima problem, omogočeno, da vidi, kaj se dogaja. Posledično mnogo strank ob tem tudi spozna, s katerim pristopom bo problem lahko rešen.

 

Kdo in kdaj lahko ”gleda” problemske situacije s pomočjo postavitve? 

Stranka lahko »gleda« in naroča le postavitve za svoje lastne sisteme. V poslovnih sistemih to pomeni, da lahko neka oseba kot naročnik naredi le postavitev za svoje področje dela oz. za stvari, ki so stvar njihove pristojnosti in odgovornosti. Postavitve situacij in sistemov, pri katerih bo moderator prepoznal, da jih stranka nima dovoljenja obravnavati oz. pogledati, bo moderator odklonil, ker je to kršitev sistema. Moderator tudi odkloni izvedbo postavitve, če je njen namen le radovednost ali pa če želi stranka samo preveriti kakšno svojo že sprejeto odločitev. Postavitev se dela in obravnava podobno, kot se v medicini opravlja operativni poseg. Ni poskusov in testiranja. Dela se takrat, ko je to potrebno in z namenom, da se obravnava konkretna situacija z jasnim ciljem in namenom.

Kako poteka delavnica s postavitvami? 

Postavitev poteka v manjši ali večji skupini (do petnajst ali dvajset ljudi). Stranka, ki hoče rešiti ali razrešiti poslovno vprašanje, se o izvedbi z moderatorjem predhodno dogovori in se pripravi na postavitev. Odvisno od zadeve/vsebine postavitve lahko stranka od moderatorja predhodno dobi vprašalnik in navodila za pripravo. Stranka, ki ob pomoči vprašalnika in navodil dobro opravi ta del naloge, praviloma lažje in bolje razume, kaj se med postavitvijo dogaja in lažje razume od kod problem izhaja, kaj ga ustvarja ali vzdržuje ter kaj bi lahko bile možne rešitve. Strankina priprava je pomembna tudi za moderatorja, saj lahko na osnovi teh informacij prepozna kaj naj bodo ključni elementi postavitve. Moderatorja praviloma ne zanimajo vsebinske podrobnosti problema temveč predvsem to, kateri elementi so v problemu udeleženi. Npr. kateri ljudje, inštitucije, podjetja, oddelki, predmeti (premičnine in nepremičnine) itd. Kar se tiče zgodovine problema zadostujejo osnovne informacije, ki pa jih moderator pridobi iz intervjuja s stranko.  Stranka ne rabi ostalim udeležencem delavnice razkrivati podrobnih informacij o organizaciji iz katere prihaja ali o problemu, ki ga želi obravnavati. Moderator praviloma potrebuje le toliko informacij, da lahko razbere katere ključne elemente je potrebno vključiti v simulacijo oz. postaviti v polje.

Kaj se zgodi na postavitvi?

Izrazi, ki so uporabljeni v nadaljevanju pomenijo:

Moderator – usposobljena ter certificirana oseba, ki izvaja Organizacijske sistemske postavitve.
Stranka – oseba, ki ima poslovni izziv in se metoda zanjo izvaja z namenom ter ciljem, da se odkrije možna rešitev ali da se razjasni trenutna situacija.
Element – predstavlja posamezne dele in delčke, ki so povezani s strankino tematiko, vsebino, ciljem, problemom ali zadevo.
Polje – je območje, kamor stranka postavi predstavnike za posamezne elemente in kjer se kasneje samodejno odvija dinamika med njimi.
Postavitev – je dinamična ter aktivna vizualna simulacija, kjer se ob pomoči predstavnikov v polju prepozna v kakšnem medsebojnem odnosu ter dinamiki so vsi vpleteni elementi.
Predstavniki – to so osebe, ki jih stranka izbere, da v postavitvi predstavljajo elemente.

Izbira predstavnikov

Stranka, ki z moderacijo raziskuje neki svoj problem, med udeleženci izbere predstavnike za izbrane elemente in jih prosi, da to predstavljajo. Na splošno je priporočeno, kadar je le možno, da se v primeru izbire elementov, ki so dejansko ljudje, za moške in ženske izbere predstavnike enakega spola. Za sistem sicer to ni nujno potrebno, je pa za stranko lažje, saj lažje spremlja in zaznava dogajanje med postavitvijo. Stranka med udeleženci delavnice izbere tudi nekoga, da zastopa njo samo.

Vloga predstavnikov

Predstavniki ne rabijo razumeti ali imeti informacij o stranki, njenem problemu ali njenem sistemu, ki ga na postavitvi obravnava. Predstavniki so le povabljeni, da izklopijo svoje misli in se prepustijo telesnim občutkom, da jih vodijo. Izklop misli ter zaznavanje telesnih občutkov ter energije se vzpostavi z dihanjem, ki poteka skozi odprta usta, s čimer smo ljudje izven mentalnega polja. Če želite lahko naredite poizkus – odprite usta in o nečem močno razmišljajte. Bolj intenzivno in poglobljeno kot razmišljate, bolj vam prične samodejno vleči ustnice skupaj. Človek ki globoko razmišlja o nekem problemu ima praviloma stisnjene ustnice. Če odprete usta in ste pozorni na dihanje (vdih in izdih) se izklopijo misli in pričnete bolje čutiti telo ter razne signale, ki jih je možno zaznavati v telesu. Mnogi so sicer komaj zaznavni, a vendar so. Moderator, ki vodi postavitev je usposobljen, da prepozna, če je kdo od predstavnikov v »mentalnem polju« in karkoli počne razumsko. Takšnega povabi, da izklopi misli in sledi energiji. Če predstavniku to ne bi uspevalo (kar pa je izjemno redko), ga lahko stranka ali moderator zamenjata z drugim predstavnikom, ki se lažje prepusti spontani dinamiki ter energiji v polju. Pozornost je na telesnih občutkih, kot so npr: vroče, hladno, lahkotnost, teža ali pa zaznavanje različnih energij privlačnosti ali odbojnosti med elementi v postavitvi. Za sledenje občutkom ter energiji je pomembno tudi, s katerimi ostalimi predstavniki v polju se čuti kdo povezan in s kom sploh ne. Kakšna čustva goji in prepoznava v odnosu do drugih (npr. toplina, jeza, žalost). Predstavniki lahko tudi zaznavajo občutek oz. impulz v telesu, da se premaknejo v določeno smer. Če želijo predstavniki med postavitvijo karkoli izraziti, je to zaželeno izraziti s premikanjem, gibanjem, mimiko… Govorijo praviloma le takrat, ko jih moderator kaj vpraša. Pri tem le odgovarjajo na postavljeno vprašanje.

Vloga moderatorja

Moderator s stranko opravi uvodni razgovor v katerem stranka opredeli namen postavitve, vključene elemente ter kaj bo merilo, s katerim se bo na koncu »merila« uspešnost postavitve. V času postavitve moderator po potrebi kaj vpraša kakšnega predstavnika in uporablja njihove informacije za diagnosticiranje, kaj se dogaja znotraj strankinega sistema. Pri izražanju diagnoze po potrebi stranki razloži, če je kršeno kakšno sistemsko načelo in kateri sistemski dejavniki so izza strankinega problema. Med postavitvijo lahko moderator po potrebi tudi testira, če se kaj spremeni, če kdo od predstavnikov zamenja svoje mesto. S temi intervencijami se doseže, da sistem pokaže, na kakšen način bi v njem lahko bilo več harmonije ter uspeha. Odvisno od situacije lahko moderator v polje postavi tudi stranko, da sama doživi dinamiko ter odnose med elementi. Moderator konča postavitev, ko se v obelodani kar se je s postavitvijo iskalo ali ko prepozna, da je to trenutno vse, kar sistem dovoli videti in raziskati. Odvisno od situacije lahko moderator stranki poda še kakšno informacijo, ki je pomembna zanjo. Marsikdaj to niti ni potrebno, ker stranka sama prepozna, kaj ji dinamika v postavitvi in odnos med elementi sporoča.


Za več informacij o sistemskih postavitvah ali prijavo na delavnico pokličite 031 548 066 ali mi pišite na darija.racnik@gmail.com